RASTIMO SKUPAJ S SVOJIMI OTROKI
Projekt promocije in varovanja duševnega zdravja Rastimo skupaj s svojimi otroki je bil namenjen staršem mladostnikov (učencev sedmih in osmih razredov osnovne šole), ki so se bili po predstavitvi programa pripravljeni prostovoljno vključiti v program, ki je potekal na šoli.
Osnovni namen programa je bil:
– ozaveščanje in usposabljanje staršev ter ustvarjanje pogojev za kakovostno in zdravo družinsko življenje.
– vzpodbujanje in krepitev starševske vloge, zlasti pri razreševanju problemov in konfliktov, ki so posledica razvojne krize adolescence in z njimi pogojenih sprememb v družini.
– vzpodbujanje rasti kvalitete družinskega življenja.
Neposredni cilji programa so bili zastavljeni na dveh nivojih, in sicer na informativnem in izkustvenem nivoju. Oba nivoja sta zajemala naslednja področja: komunikacija; konflikti in njihovo razreševanje; vrednote in vrednostni sistemi; norme in postavljanje pravil; odnosi v
družini (starševstvo in partnerstvo); odraščanje in spremembe, ki jih le-to prinaša staršem, otroku – mladostniku ter sorojencem; kvalitetno preživljanje prostega časa.
Program se je izvajal v 90-ih letih. Na zadnje je bil realiziran leta 2000 v petih skupinah staršev in sicer v Mariboru, Izoli ter na Ptuju. V tem letu je bilo v program vključenih približno 63 staršev. Odziv staršev na program je bil zadovoljiv, čeprav bi si želeli, da bi bil večji. So pa tisti starši, ki so se programa udeležili izrazili veliko zadovoljstvo zaradi udeležbe v programu. Posebna plat koristi za posameznike, udeležence našega programa, je bila izmenjava izkušenj glede problemov in težav, ki so jih imeli kot starši pri soočanju in obvladovanju težav in problemov, ki so bili posledica adolescence njihovih otrok. To ni bila le psihološka razbremenitev (kar je samo po sebi zelo pozitivno), temveč tudi socialno učenje oz. pridobivanje palete različnih modelov in vzorcev reagiranja pri soočanju s tovrstnimi
težavami. Posledično je to odpiralo nove možnosti osebnega razvoja staršev, enako, kot tudi razvoja družine v celoti.
Verjamemo, da z doseganjem ciljev, ki smo jih z našim programom zastavili, lahko prispevamo k zmanjševanju konfliktov znotraj družin, oz. k ustreznejšemu reševanju le-teh, kar bo posledično vplivalo na duševno in splošno zdravstveno stanje družinskih članov ter
njihovo tesnejšo in bolj kakovostno medsebojno povezanost. Krepitev te primarne socialne mreže ima pomembne posledice, ne le na kakovost odraščanja posameznega adolescenta, temveč tudi na partnerske odnose staršev, kar je garancija stabilnih družinskih odnosov.
Zdravje se kot vrednota vgrajuje v temeljne principe lastne identitete staršev in na ta način postaja vodilo vsakdanjega življenja.
Vsekakor menimo, da so tovrstni programi koristni in nujni ter da smo s tovrstnim programom zapolnili veliko vrzel v našem prostoru v določenem času.
Prizadevamo si, da v prihodnosti ponovno realiziramo tak ali podoben program za starše mladostnikov.