Metode in tehnike izvajanja

 

Praktična strategija je zasnovana na delovanju na posameznika, na generacijsko skupino ter na skupnost v celoti. Širjenje razvojnih in socialnih možnosti za uspešno obvladovanje svoje razvojne krize in socialne izključenosti je osnovni moto te strategije. Skušamo delovati tudi na socialno skupnost v celoti v smeri spreminjanja socialnih stališč, vrednot in stereotipov v smislu prispevanja k oblikovanju socialnih stališč tistih, ki so v prid promocije zdravja, zdravega načina življenja, strpnosti in sprejemanja drugačnosti, avtonomnosti, pluralnosti, solidarnosti in odgovornosti ter preoblikovanju tistih, ki so v prid nastajanju socialne in psihološke stiske in socialne patologije in izključenosti.

Uporabljamo različne metode dela, od katerih so najbolj pogoste naslednje:

  • skupinsko delo (delavnica);
  • individualne konsultacije;
  • publicistične dejavnosti;
  • nastopi v medijih.

Pri neposrednem delu z uporabniki, je v obliki skupinskega dela posamezna tema obdelana s pomočjo metode “delavnica”. Gre za sklop socialnih iger, igranja vlog in simulacijskih iger, nedokončanih zgodb, vodenih fantazij ipd., ki so povezane v celoto s poldirigiranimi diskusijami. Teme posameznih delavnic so dobljene iz predhodno opisanih kategorij razvojnih problemov adolescence. Vsaka ima jasno opredeljene cilje in namene, ob izoblikovani strukturi, ki narekuje določen vrstni red socialnih iger in drugih tehnik, kombiniranih s poldirigiranimi razgovori.
Delavnica omogoča emocionalno in intelektualno angažiranje vseh članov skupine ter posredovanje znanja na osnovi učenja skozi lastno izkušnjo in z odkrivanjem (izkustveno učenje). Delavnice namreč ne vsebujejo konkretnih receptov za probleme (paleto rešitev za paleto problemov), temveč predstavljajo psiho-socialni ambient, v okviru katerega se eksperimentira in išče optimalno rešitev za problem, ki je nakazan, oz. za spreminjanje in nadgradnjo obstoječih vzorcev mišljenja in vedenja.

Ekstezivni del programa je namenjen vsem ostalim učencem šole, v kateri se MD realizirajo z umetno mladoletniško skupino (UMS). UMS so vodene s strani prostovoljcev, organizirane so različne aktivnosti, s katerimi so animirani ostali učenci višjih razredov osnovne šole. To realizirajo s t. i. metodo “projekt”, ki zahteva angažiranje vseh članov UMS v procesu realizacije posameznih aktivnosti (projektno učenje). Tematsko so te aktivnosti v okviru razvojno-psihološko-socialnih problemov, s katerimi se adolescenti srečujejo v tem razvojnem obdobju.

Program neposredno izvajajo prostovoljci, večinoma študenti ali mladi brezposelni. Na mesec opravijo minimalno trideset delovnih ur prostovoljnega dela. Neposredno delajo v prostorih OŠ v lokalni skupnosti. Program izvajajo za učence višjih razredov OŠ, s skupinami sedmo- oz. osmošolcev, ki so formirane na podlagi prostovoljne udeležbe. Ta del programa se izvaja vsak teden čez celo šolsko leto, po vnaprej načrtovanem programu. Enkrat mesečno je program izvajan tudi za ostale učence sedmih in osmih razredov tako, da se razred razdeli na dve manjši skupini, s katerima se realizira del programa Mladinske delavnice (to je bilo odvisno tudi od socialne in psihološke problematike v konkretni šoli oz. od zainteresiranosti šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev, da omogočijo ustrezne pogoje za izvajanje tega dela programa). Občasno prostovoljci v šoli organizirajo aktivnosti kampanjskega tipa, ki vsebujejo predavanja, promocijske materijale in podobne metode, kjer na najstniško populacijo v sproščeni atmosferi delujejo informativno promocijsko (ob sodelovanju svetovalne službe OŠ in delavcev iz CSD ter učiteljev in drugih strokovnih delavcev iz lokalne skupnosti). Občasno se tovrstne kampanje razširijo na širši prostor lokalne skupnosti.

Par prostovoljcev, ki neposredno izvaja program Mladinske delavnice v OŠ, ima naslednje naloge oz. urne postavke njunega prostovoljnega dela mesečno (če izvajajo program z eno UMS-umetno mladoletniško skupino):

  • izvajanje delavnice v šoli = 16 ur
  • priprava in mentorski sestanek = 16 ur
  • izvajanje ekstenzivne dejavnosti = 8 ur

Skupaj = 40 prostovoljnih delovnih ur

Iz zgornje predstavitve je razvidno, da prostovoljec opravi mesečno cca. 24 delovnih prostovoljnih ur neposrednega dela z uporabnikom pri izvajanju projekta Mladinske delavnice.
Delo, ki ga opravljajo prostovoljci je organizacijsko, animatorsko oz. informativno promocijsko (delo z večjimi skupinami), vzgojno-preventivno (delo z majhno skupino) in je usmerjeno k uresničevanju ciljev našega socialnovarstvenega programa “Mladinske delavnice”.

Dostopnost
window.dataLayer = window.dataLayer || []; function gtag(){dataLayer.push(arguments);} gtag(\'js\', new Date()); gtag(\'config\', \'UA-7082982-8\');