Mladinske delavnice

 

Uporabniki projekta

 

Projekt MD je namenjen pubertetnikom v starosti od 13 - 15 let oz. učencem osmih in devetih razredov OŠ. Zgodnje obdobje adolescence, ki se prične s puberteto, predstavlja zelo občutljivo obdobje razvoja posameznika. Formirajo se osnovni temelji osebnosti odraslega, miselni, čustveni in vedenjski vzorci, ki bodo integrirani kot osebnostna identiteta odraslega posameznika. Bio-psiho socialne spremembe, ki se dogajajo v tem razvojnem obdobju, odpirajo procese, ki so v znanosti prepoznane kot razvojna kriza adolescence. Način obvladovanja te razvojne krize, daljnosežno opredeljuje karakter bodočega odraslega individuma, kot tudi njegov socialni položaj oz. stopnjo socialne izključenosti.

 

Nihanje med zdravjem in patologijo je karakteristično za to razvojno obdobje posameznika. Kaj bo znotraj posameznika prevladalo, zdravje ali bolezen (odvisnost od mamil, alkoholizem, duševna bolezen, samomor) ali/in kolikšna bo stopnja socialne izključenosti posameznika, je v veliki meri odvisno tudi od odnosa in podpore socialne skupnosti oz. dejavnikov socializacije v skupnosti, v kateri mlada oseba odrašča. Če se formira močan občutek lastne identitete, z zgrajenimi vzorci zdravega življenjskega sloga, pomeni, da je posameznik uspešno razrešil svojo razvojno krizo in se razvil v zrelo, avtonomno in neodvisno odraslo osebo, ki je globoko povezana s svojo socialno skupnostjo, svojo družino in svojim profesionalnim življenjem. To pomeni, da posameznik ne bo socialno marginaliziran ter da bo aktivno vključen v socialno življenje svoje socialne skupnosti. Večje možnosti, da se to v primeru večjega števila posameznikov zares zgodi so, če se socialna skupnost sistematično loti vplivanja proti delovanju dejavnikov tveganja, ki silijo mlade v patologijo in socialno izključenost. Istočasno je potrebno sistematično delovanje v smeri promocije vrednot duševnega zdravja in zdravega življenjskega sloga. S programom Mladinske delavnice počnemo ravno to.

 

Model primarne preventive, iz katerega projekt Mladinske delavnice izhaja

 

Koncepcija primarne preventive, na kateri sloni projekt Mladinske delavnice, definira primarno preventivo kot poseg, ki preprečuje »...vznik zdravstvenega problema.« To razumevanje primarne preventive se ukvarja tudi z »...vplivanjem na vedenje in poglede tarčne skupine.« To pomeni, da primarne preventive ne razumemo le kot informativno-propagandne dejavnosti, ki naj bi posameznikom postregla z informacijami o rizičnosti in nevarnosti določenega vedenja ali pogleda na svet in življenjskega sloga, ki ga ima, temveč kot vzgojno-preventivna oz.zdravstveno-vzgojna dejavnost, ki ima v ospredju krepitev vedenja, stališč in vrednostnih usmeritev ter osebnostnih lastnosti posameznika, ki so v prid njegovi progresivni rasti in razvoju in zdravju nasploh. Torej, jačanje notranjih moči posameznika in oblikovanje trdnega občutka lastne osebnostne identitete predstavlja ne le posredni cilj, temveč tudi nameravani rezultat, ki vključuje izgradnjo notranjih ovir za utrditev psihološko in socialno patoloških motenj, kot tudi za preprečevanje vgraditve rizičnega vedenja v svoj življenjski slog in v temelje svoje osebnostne identitete. Na ta način je primarno preventivno delovanje v svoji osnovi PRIZADEVANJE ZA (optimalno vključenost posameznika v njegove življenjske tokove in socialno skupnost, izgradnjo zdravega življenjskega sloga, izgradnjo pozitivne samopodobe in pozitivne naravnanosti do življenja, itd.) in ne izključno BOJ PROTI (uporabi drog, čezmernemu pitju alkohola, kajenju, odvisnosti, stereotipom in predsodkom, itd.). V ospredju teh prizadevanj je ohranjanje, vzpodbujanje in krepitev pozitivnih moči v posamezniku in v socialni skupnosti v celoti.

 

Namen in cilji projekta Mladinske delavnice

 

S programom Mladinske delavnice pospešujemo razvojne in socializacijske procese pri mladih in preprečujemo njihovo socialno izključenost. Pubertetniki s programom pridobivajo socialne veščine in razvijajo strategije individualne in skupinske interakcije in komunikacije. S programom pomagamo posamezniku, da oblikuje pozitivno samopodobo ter prispevamo k osebni in socialni integraciji. Za pubertetnike program pomeni motivirajočo dejavnost in možnost za ustvarjalno delovanje in aktivno socialno življenje. Uporabniki aktivno sodelujejo pri oblikovanju ekstenzivnega dela programa (izbira tem in načina njihove obravnave). V program so vključeni prostovoljno, v majhno skupino, ki deluje tedensko. Istočasno so s programom zajeti vsi učenci v sedmih in osmih razredih v šolah, kjer je program izvajan. Ta del programa se dogaja manj pogosto in je zelo odvisen od zainteresiranosti vodstva oz. svetovalne službe konkretne šole. Tako so zajeti ne le učenci, ki so samoiniciativno zainteresirani za udeležbo v programu, temveč tudi takoimenovana rizična skupina otrok, pri katerih so že prisotne indikacije odklonskosti (otroci alkoholikov, otroci iz razvezanih družin, itd.).

 

Vzroki psiho-socialnih stisk in motenj se ne nahajajo le v družbenem okolju, temveč so tudi delno v samem posamezniku - v njegovem odnosu do sebe, v procesu njegovega odraščanja, v načinu, kako vzpostavlja odnose z drugimi ljudmi in kako se sooča s svojimi življenjskimi težavami, krizami in stiskami. Tako se psiho-socialne motnje in stiske preprečujejo tudi, če posamezniku v procesu odraščanja omogočimo ustrezne izkušnje in pridobivanje ustreznih znanj, ki bodo temelj, da sam uspešno razreši razvojne naloge (adolescence) ter zgradi trden občutek lastne identitete, ki ga bo kot odraslega človeka oblikoval kot zrelo, odgovorno in zdravo osebnost, ki bo aktivno vključena v svoje privatno življenje (družina), v svoje profesionalno življenje (služba) in v svoje socialno življenje (družba). Tako s programom delujemo v smeri optimizacije razvojnih potencialov uporabnikov in njihove vključenosti v življenjske tokove, kot tudi v smeri vzpodbujanja razvijanja miselnih, vrednostnih in vedenjskih vzorcev, ki so v prid progresivni rasti in razvoju posameznika, skupine, kateri pripada, kot tudi socialne skupnosti v celoti. Istočasno s programom želimo prispevati k zmanjševanju tveganj, da se občasno rizično vedenje (uporaba prepovedanih drog, alkohola, itd.) razvije v odvisnost, ter, da se zviša starostna meja prvega kontakta s prepovedanimi in dovoljenimi drogami in psihoaktivnimi substancami. S programom želimo tudi preprečevati širjenje okužbe z virusom HIV. Posebno ugodno obdobje za pridobivanje ustreznih življenjskih veščin, miselnih in čustvenih vzorcev, kot tudi znanja s področja odnosa do samega sebe ter učenja ustreznega načina obvladovanja svojih življenskih kriz, je adolescenca. Pri tem je zgodnja adolescenca posebej tvegano obdobje, znotraj katerega se po naravi zakonitosti razvoja odpirajo velike možnosti, ne samo za progresivno rast na področju socialnega in psihološkega funkcioniranja, temveč se odpirajo enake možnosti za formiranje neustreznih vzorcev, lastnosti in vrednostnih usmeritev, ki posameznika lahko zapeljejo na pot socialne patologije in izključenosti. To pa je v odločilni meri odvisno od uspešnosti posameznika pri soočanju in razreševanju razvojnih nalog, s katerimi se v obdobju adolescence vsak posameznik srečuje. Nihanje med zdravjem in patologijo je v tem obdobju ponavadi plod poskusov posameznika, da se prebije skozi psihosocialne probleme, ki jih v obliki nalog, katere mora uspešno razrešiti, če želi odrasti, pred njega postavljajo zahteve njegove biološke zasnove in socialne skupnosti oz. kulture, v kateri odrašča. S projektom Mladinske delavnice v skrajni inštanci želimo posamezniku pomagati, da ozavesti, katere so te naloge ter mu omogočiti izkušnje in znanja, ki mu bodo pomagale, da le-te uspešnejše razrešuje in se tako do zrelosti prebija s čimmanjšim tveganjem.

 

Cilji projekta Mladinske delavnice:

 

  • Širjenje razvojnih in socialnih možnosti za uspešno obvladovanje razvojne krize adolescence ter krepitev razvijanja ustreznih miselnih, vedenjskih in vrednostnih vzorcev in znanj za samostojno in kompetentno reševanje svojih socialnih problemov in stisk.
  • Krepitev osebnostnih potencialov in notranjih moči posameznikov in skupin, ki so v prid progresivnemu razvoju (v smeri formiranja zdrave, zrele in socialno kompetentne osebe) in ki so hkrati ovira razvijanju zasvojenosti in odklonskosti pri mladih.
  • Delovanje v smeri ustvarjanja vzdušja in vrednostnega ambienta v lokalni in širši socialni skupnosti, ki bi bilo pozitivno naravnano do zdravja, zdravih življenjskih stilov, tolerance, solidarnosti in medsebojnega sodelovanja in pomoči, pri čemer se daje prednost spremembi, nestereotipnemu vrednotenju življenjskih možnosti, odgovornosti za svoje lastno življenje, opiranju na lastne moči ter pogumu biti avtentičan in edinstven.

 

Konkretne naloge in cilji projekta Mladinske delavnice:

 

  • Učenje za samostojno in kompetentno reševanje svojih razvojnih in socialnih problemov in stisk.
  • Pridobivanje palete življenjskih in socialnih veščin s področja komunikacije medsebojnih odnosov, ravnanja v kriznih situacijah ob socialnih stiskah (vzpostavljanje, razvijanje in ohranjanje socialnih odnosov, uspešna soočenja socialnih problemov in stisk, dajanja in sprejemanja pomoči).
  • Zmanjševanje povprašanja po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih substancah med mladoletniki.
  • Formiranje pozitivne samopodobe ter orientacije k samopotrditvi skozi ustvarjalno delo.
  • Krepitev osebnostnih moči in potencialov posameznika in skupine kot ovire formiranja odvisnosti mladih od prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih substanc.
  • Posredovanje ustreznih informacij o nevarnosti rizičnega vedenja (uživanje prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih substanc), kot tudi o razvojnih in socialnih možnostih za progresivno rast in razvoj.
  • Formiranje pozitivnih stališč in vrednot do življenja in zdravja, ter razvijanja orientacije, da se življenjske težave in krize sprejemajo kot izzivi in možnosti za nadaljno rast in razvoj posameznika in skupnosti v celoti.
  • Povezovanje lokalnih ustanov, društev ter lokalnih skupin v delovanju v socialno primarno preventivni smeri, tako v lokalni skupnosti, kot na nacionalni ravni.
  • Izpopolnjevanje študentov (prostovoljcev), kot tudi strokovnjakov o primarni preventivi, ki jih bodo le-ti integrirali v svoje vsakdanje delo z mladostniki in drugimi uporabniki.